Objavljamo mesečno glasovanje za najboljši strokovni članek v majski
številki Slovenskega čebelarja, letnik 127.
Svoj glas oddate  >>> TUKAJ
 
V številki glasila lahko preberete o:

• Prezimitev čebeljih družin v zimskem obdobju 2024/2025
• Izrezovanje trotovine
• Riharjev dan – prva podelitev licenc ČŠAJ

V izdaji smo prostor namenili naslednjim strokovnim vsebinam:
 
dr. Peter Kozmus:  Prezimitev čebeljih družin v zimskem obdobju 2024/2025
V zimskem obdobju 2024/2025 so čebelarji v Sloveniji beležili povečane izgube čebeljih družin. Anketni podatki, zbrani pri 310 čebelarjih, so pokazali, da je povprečna izguba znašala 21,1 %, pri čemer so bile izgube najvišje na Gorenjskem (26,9 %) in najnižje na Celjskem (10,0 %). Glavni razlog za slabšo prezimitev čebelarji pripisujejo zmanjšani učinkovitosti sredstev za zatiranje varoj. Anketa je tudi pokazala, da 17,1 % čebelarjev ne pozna vzroka za izgube, medtem ko jih 32,6 % ni imelo večjih izgub. Zbrani podatki bodo pomagali pri iskanju boljših rešitev za zmanjšanje zimskih izgub čebeljih družin v prihodnosti.
 
Tomislav Strgulc:  Čebelarjeva opravila v maju
V mesecu maju bo razvoj čebeljih družin dosegel vrh. Ob ugodnih vremenskih razmerah je namreč v naravi dovolj cvetočih rastlin, ki omogočajo vnos nektarja in cvetnega prahu v panj. V gozdovih, v bližini, kjer čebelarim, bosta na smreki morda začela izločati mano veliki in malo za tem tudi mali smrekov kapar. Donos nektarja in mane v panj pospeši razvoj čebel.
 
Aljaž Debelak: Nagrajenec za najboljši gozdni med, tudi po izboru občinstva
Lansko leto je Obalno čebelarsko društvo Koper v sodelovanju s Čebelarsko zvezo Slovenije in Mestno občino Koper izvedlo prvo evropsko ocenjevanje medu. Na ocenjevanje je prispelo 114 vzorcev iz enajstih evropskih držav. Po skrbnem pregledu in senzoričnem ocenjevanju desetčlanske mednarodne strokovne komisije pod vodstvom slovenske strokovnjakinje, izr. prof. dr. Mojce Korošec z Biotehniške fakultete v Ljubljani, so najboljši vzorci prestali še analize za zagotavljanje pristnosti in varnosti medu v akreditiranem laboratoriju v Nemčiji. Sedmega decembra so v Kopru podelili nagrade najboljšim trem vzorcem v vsaki izmed petih kategorij: akacijev, cvetlični, gozdni, lipov in kostanjev med.V tokratni številki Slovenskega čebelarja nadaljujemo predstavitev evropskih prvakov z najboljšim v kategoriji gozdnega medu, Dominikom Jelencem iz Cerkelj na Gorenjskem. Njegov med je prejel tudi nagrado za najboljši med po izboru občinstva. Na zaključnem dogodku so obiskovalci lahko preizkusili vseh pet zmagovalnih medov in oddali svoj glas najljubšemu.
 
Matjaž Vilhar: Pozeba in njen vpliv na rastline v Sloveniji
Pozeba je meteorološki pojav, ki je eden izmed največjih izzivov za kmetijstvo in vrtnarstvo, saj lahko močno poškoduje ali celo uniči rastline. Gre za nenaden padec temperature pod ničlo, ki lahko škoduje rastlinam, predvsem tistim, ki niso dovolj prilagojene na nizke temperature v pomladnem obdobju. V Sloveniji pozeba pogosto povzroča velike škode v kmetijstvu, še posebej v sadjarstvu, vendar tudi v čebelarstvu.

Peter Podgoršek, Manca Kojek, Maja Smodiš Škerl in Janez Prešern: Rezultati vzrejne dejavnosti v letu 2024
V letu 2024 je vzorce čebel za odobritev vzreje oddalo 33 vzrejevalcev. Vsi vzorci so bili pregledani na prisotnost spor noseme. Določili smo jim tudi kubitalni indeks. Delovna skupina je pregledala rezultate izvedenih analiz, pregledala vsa vzrejališča in ocenila mirnost čebel na satju, strnjenost zalege in obarvanost obročkov zadka. Izmed 313 družin je bilo potrjenih 121 matičarjev in 20 trotarjev, ki bodo nameščeni na plemenilnih postajah Logarska dolina in Krma ter bodo namenjeni za osemenjevanje matic. Za vse smo izdali Zootehniška spričevala za plemensko kranjsko čebelo, s čimer so vzrejevalci pridobili tudi dovoljenje za vzrejo in prodajo. V Izvorno rodovniško knjigo kranjske čebele je bilo vpisanih 46.456 matic, od tega 985 rodovniških. Na plemenilni postaji Lučka Bela je bilo plemenjenih 285 matic, v Krmi 554 ter osemenjenih 99. Matice je s semenom odbranih trotarjev osemenjeval g. Stane Plut. Izvoženih je bilo 36 % vzrejenih matic. V EU je bilo izvoženih 12.270 matic, v druge države pa 4.288. Prednjačile so Hrvaška,Avstrija in Velika Britanija. Izven geografske Evrope so bile matice izvožene na Japonsko.

Vlado Auguštin: Izrezovanje trotovine
Izrezovanje trotovine čebelarji že tradicionalno izvajamo v vsakdanji praksi, ko zaviramo nastanek rojilnega razpoloženja. Pokrito trotovsko zalego izrezujemo iz gradilnikov, ki smo jih za ta namen vstavili v panj (ali pa so že sestavni del panja, na primer prirejeno okence plodišča AŽ-panja). Dokazano je, da je uspešnost razmnoževanje varoj v trotovini večja. 
Z večkratnim izrezovanjem trotovine iz čebelje družine lahko odstranimo tudi do polovicovaroj, hkrati pridobimo tudi neobremenjen vosek. Če zamudimo čas, ko bi morali pokrito trotovino izrezati, in pustimo, da se troti izležejo, dosežemo ravno nasprotni učinek, kajti s tem pospešujemo razmnoževanje varoj.
 
Simon Golob: Prvo odkritje južnega orjaškega sršena v Evropi
Konec lanskega leta so raziskovalci iz Španije objavili poročilo, da so v letih 2022 in 2023, med rednim monitoringom prisotnosti azijskega sršena (Vespa velutina) na severu Španije, v pasti ujeli štiri primerke vrste, ki doslej v Evropi še ni bila opažena. Gre za vrsto z latinskim imenom Vespa soror, slovenski prevod uporabljenih tujih izrazov pa je južni orjaški sršen. Ta vrsta, podobno kot vse vrste sršena, z izjemo evropskega sršena (Vespa crabro), izvira iz Azije. 
 
Simon Golob: Označevanje matic
Označevanje matic je eno pomembnejših čebelarskih opravil v sezoni. Kljub temu da si je treba zanj vzeti nekaj časa (da matice poiščemo in označimo), pa se ves ta vložni čas kasneje v sezoni poplača – označene matice pri kasnejših posegih in pregledih hitreje opazimo in najdemo. Pri izvajanju različnih opravil v času pašne sezone (pri izvajanju apitehničnih ukrepov, prevešanju satov, oblikovanju novih čebeljih družin …) tako porabimo manj časa za iskanje matice, manjša pa je tudi možnost, da matico zgrešimo in jo nehote na satu zalege prestavimo v medišče, v narejenca ali jo ometemo pri izdelavi ometenca.

Uredništvo Slovenskega čebelarja