Včeraj sem pregledal stanje rastlin na območju Koroške. Enako kot v pristalem delu države trenutno hladno vreme ne omogoča izkoriščanja pašnih virov, ki so na voljo. Glavni vir sedaj na tem območju predstavlja gorski javor. Podobno kot v preostalih delih države tudi tu beležimo drevesa, ki nimajo nobenega cvetja in so drevesa, ki so polna cvetja. V nižjih legah tega območja je v zadnji tretjini cvetenja, v višinah nad 800 m n.v. je na polovici cvetenja. Cvetja je dovolj in čebele bi to ob boljšem vremenu dobro izkoristile. Ušice na javorju beležimo vendar jih ni veliko in so glede na njihov razvoj pozne. Ne bodo se uspele dovolj razviti, da bi izločale še v času njegovega cvetenja. V primeru izločanja po cvetenju javorja je izkoristek te mane slab, saj čebele ta vir paše težje zaznajo.
Bolj kot samo stanje javorja je zanimivo stanje smreke. Namreč brez težav sem našel velikega kaparja. Prisoten je na celotnem Koroškem delu, od Dravograda, Mislinje, Mute, Podvelke, Prevalj, Radlj, Ravn, Ribnice na Pohorju, Slovenj Gradca in Vuzenice. Sedaj je kapar že lepo viden in je še svetlorjave barve (kar pomeni, da so osebki mladi) in že izloča. Glede na stanje kaparja v zadnjih letih je takšna slika zelo vzpodbudna. Ni ga toliko, da bi lahko samostojno zagotavljal pašo je pa odlična podpora, javorju, travnikom in gozdni podrsati. Tako, da ob ugodnem vremenu zagotovo vpliva na donose v panj. V nižinah tega območja sem našel tudi posamezne osebke malega kaparja, ki je z vidika medenja veliko bolj zaželen. Te so v začetni fazi razvoja in je viden le zadek, ki gleda iz za luske lubja na vejici. Kakšno bo njegovo število bomo še spremljali, saj je to čas njegovega začetka in pravega stanja še ne moremo oceniti. Zagotovo je pa to vzpodbudni znak za prihodnje, saj kaparja ne beležimo že vse od leta 2017, vsaj ne v takšnih količinah, ki bi obetali pašo. Svetujem vam, da spremljate stanje smrekovih veje v bližini svojih čebelnjakov in stojišč, mogoče bosta na kateri mikrolokaciji bolje zastopana in ponudila smrekovo pašo že letos.
Bolj me preseneča skromni razvoj ušic na smreki, skoraj jih ne opazim čeprav je čas za njihov začetni razvoj primeren. Hladno vreme zagotovo ima vpliv in bomo videli kako bo ob dvigu temperatur, ki so primerne mesecu maju. Uši to izgubo ob ugodnih pogojih brez težav nadoknadijo.   
Kot sem že opisal v enih mojih prvih poročilih letos pričakujem večje število obeh kaparjev po vseh smrekovih sestojih. Ne še v želenih oz. potrebnih količinah za samostojni vir paše, vsekakor pa se njuno število sedaj iz leta v leto veča.
Naj medi!
 
Aleš Bozovičar, ONS